Dr. Božidar Fajdiga

Dr. Božidar Fajdiga je legenda starega Kranja. Bil je edinstven, poseben tip zdravnika, pošten in ljudski človek, ki je imel zelo rad svoj poklic. Mnogo bolnikov se ga s hvaležnostjo spominja, ker jih je ozdravil bolezni, še številnejši pa se hahljajo ob anekdotah, ki so nastale ob njegovih pogovorih s pacienti, kajti bil je odrezav, redkobeseden, grob in osoren, a izjemnega srca. Ljudi je tikal, kar je bilo v tistih časih prava posebnost, vikal pa je le tiste, ki jih je spoštoval. Imel je zasebno ordinacijo v svoji hiši na današnjem Glavnem trgu nasproti župnijske cerkve. Svoje storitve je pacientom zaračunaval simbolično. Zahteval je 5 kovačev, včasih je računal samo 2, revnim pa sploh nič, saj ga je življenje izučilo, da je človeka v stiski zelo dobro razumel. Zelo veliko izkušenj si je pridobil na ruski fronti.

 

Dr. Fajdiga je veljal za sijajnega družinskega zdravnika, bil je izvrsten praktik, še zlasti ginekolog in porodničar, tudi zdravnik za otroke ter izjemno dober diagnostik. Bolezen je lahko ugotovil, če je pacienta poslušal, ko je imel ta oblečen plašč, in vsako bolezensko stanje je vzel zares. Če ni bil prepričan o bolezni, ali se mu je kaj zdelo sumljivo, je bolnika vedno poslal na specialistični pregled. Znane so tudi mnoge Fajdigove recepture za zdravila, ki so še 20 let po njegovi smrti krožile po Sloveniji. V Gorenjskih lekarnah še danes izdelujejo Fajdigov čaj, medtem ko so ostala zdravila po njegovih recepturah izzvenela. Znano je bilo Fajdigovo mazilo, Fajdigov prašek za želodec, Fajdigova voda.

 

 

Fajdigov čaj je sestavljen iz 20 gramov zeli tavžentrože, zeli preslice, zeli pelina, zeli šentjanževke, listov žajblja, listov koprive, cvetov ognjiča in korenike angelike ter iz 25 gramov brinjevih jagod, plodov koprca in cvetov kamilice. Slovito Fajdigovo mazilo je sestavljeno iz 3-odstotne raztopine borove kisline (40 gramov), lanolina (40 gramov) in vazelina (20 gramov). V Fajdigovi vodi pa je gram aminopirina, 5 gramov pomarančne tinkture, pol grama citronske kisline, 45,5 grama navadnega sirupa in 45,5 grama prečiščene vode. 

 

 

Dr. Božidar Fajdiga je bil rojen 1887 v Novem mestu. Diplomiral je na Dunaju. Kot študent se je ukvarjal s proučevanjem bakterij, deloval je na dunajski kirurški, dermatološki in ginekološki kliniki Wieden. 1914 je bil vpoklican v avstrijsko vojsko in naslednje leto padel v rusko ujetništvo. Kot polkovni zdravnik je sodeloval v dobrovoljskem polku Matije Gubca v letih 1918–1920, ko se je vrnil domov in se takoj pridružil Maistrovim borcem za severno mejo.

 

V Kranju je od leta 1924 deloval kot okrajni zdravnik in sanitetni referent. Mesto je poznal že iz mladosti, saj je bil njegov oče ravnatelj kranjske gimnazije. 2. svetovno vojno je preživel kot zapornik v Begunjah in Berlinu. Po vojni je nadaljeval delo zdravnika, tudi po upokojitvi, vse do 79. leta. 

 

Dr. Božidar Fajdiga

Dr. Božidar Fajdiga je legenda starega Kranja. Bil je edinstven, poseben tip zdravnika, pošten in ljudski človek, ki je imel zelo rad svoj poklic. Mnogo bolnikov se ga s hvaležnostjo spominja, ker jih je ozdravil bolezni, še številnejši pa se hahljajo ob anekdotah, ki so nastale ob njegovih pogovorih s pacienti, kajti bil je odrezav, redkobeseden, grob in osoren, a izjemnega srca. Ljudi je tikal, kar je bilo v tistih časih prava posebnost, vikal pa je le tiste, ki jih je spoštoval. Imel je zasebno ordinacijo v svoji hiši na današnjem Glavnem trgu nasproti župnijske cerkve. Svoje storitve je pacientom zaračunaval simbolično. Zahteval je 5 kovačev, včasih je računal samo 2, revnim pa sploh nič, saj ga je življenje izučilo, da je človeka v stiski zelo dobro razumel. Zelo veliko izkušenj si je pridobil na ruski fronti.

 

Dr. Fajdiga je veljal za sijajnega družinskega zdravnika, bil je izvrsten praktik, še zlasti ginekolog in porodničar, tudi zdravnik za otroke ter izjemno dober diagnostik. Bolezen je lahko ugotovil, če je pacienta poslušal, ko je imel ta oblečen plašč, in vsako bolezensko stanje je vzel zares. Če ni bil prepričan o bolezni, ali se mu je kaj zdelo sumljivo, je bolnika vedno poslal na specialistični pregled. Znane so tudi mnoge Fajdigove recepture za zdravila, ki so še 20 let po njegovi smrti krožile po Sloveniji. V Gorenjskih lekarnah še danes izdelujejo Fajdigov čaj, medtem ko so ostala zdravila po njegovih recepturah izzvenela. Znano je bilo Fajdigovo mazilo, Fajdigov prašek za želodec, Fajdigova voda.

 

 

Fajdigov čaj je sestavljen iz 20 gramov zeli tavžentrože, zeli preslice, zeli pelina, zeli šentjanževke, listov žajblja, listov koprive, cvetov ognjiča in korenike angelike ter iz 25 gramov brinjevih jagod, plodov koprca in cvetov kamilice. Slovito Fajdigovo mazilo je sestavljeno iz 3-odstotne raztopine borove kisline (40 gramov), lanolina (40 gramov) in vazelina (20 gramov). V Fajdigovi vodi pa je gram aminopirina, 5 gramov pomarančne tinkture, pol grama citronske kisline, 45,5 grama navadnega sirupa in 45,5 grama prečiščene vode. 

 

 

Dr. Božidar Fajdiga je bil rojen 1887 v Novem mestu. Diplomiral je na Dunaju. Kot študent se je ukvarjal s proučevanjem bakterij, deloval je na dunajski kirurški, dermatološki in ginekološki kliniki Wieden. 1914 je bil vpoklican v avstrijsko vojsko in naslednje leto padel v rusko ujetništvo. Kot polkovni zdravnik je sodeloval v dobrovoljskem polku Matije Gubca v letih 1918–1920, ko se je vrnil domov in se takoj pridružil Maistrovim borcem za severno mejo.

 

V Kranju je od leta 1924 deloval kot okrajni zdravnik in sanitetni referent. Mesto je poznal že iz mladosti, saj je bil njegov oče ravnatelj kranjske gimnazije. 2. svetovno vojno je preživel kot zapornik v Begunjah in Berlinu. Po vojni je nadaljeval delo zdravnika, tudi po upokojitvi, vse do 79. leta.